Omemba: Janez Štrbenc

»Seveda me je malo skrbelo, kako bodo reagirali drugi otroci. Ampak otrok to čisto nič ne zanima. Tudi če njo vprašam o starših od koga drugega, je to čisto druga sfera, ki se otrok sploh ne dotakne. Izkazalo se je, da to ni zanimivo za otroke, temveč za odrasle.«

»Ko sem bil zadolžen za razdeljevanje malice, se je zgodilo, da je (sošolci op. a.) niso pojedli. Ali pa ko se me je kdo dotaknil v šoli, se je hitro tekel umit pod pipo.«

»Moje čisto osebno mnenje je, da je pravilno, da jim na neki način to vrnemo.«

»Ne, pes ni znorel. Kriv si ti, ker se ga nisi naučil voditi.«

»Prepričana sem, da ima vsak človek svobodo glede tega, kaj želi obleči.«

»Nisem še v kategoriji ljudi brez življenjske moči. Očitno sem še premlad.«

»Naj bo povsem jasno, da nikakor ne trdim, da to, kar bom povedala, velja za vse ljudi. Kakršno koli obliko sobivanja si izberemo, je pravilna, dokler prinaša radost, izpolnitev, harmonijo …«

»Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, zdaj že ve, kako bi se v šoli moralo delati.«

»Gibam se v takšni družbi, da nimam teh težav. Imam somišljenike, tudi starejše kolege in sorodnike, tako da tistega značilnega stanja staranja niti ne občutim.«

»Kdo pa mi dopoveduje, da sem star? Mogoče atletika, mogoče šport, nogomet, ker žogebrcatires ne morem več.«

»Sam nisem nikoli čutil, da sem odvečen. Seveda upokojili so me, država me je upokojila, ker so predpisi taki.«

»Jaz še nimam stališča do tega. Dokler tako migam, bom doma.«

»Nekateri se bojijo smrti. Nekateri še ne mislimo na to. Slej ko prej je pa zakon narave tak. To bo prišlo, vendar … počakajmo.«

»Da so starejši breme, je kruto, posebej če jih človek gleda samo skozi prizmo denarja.«

»Starost naj ne bi bila ovira za nič, razen tisto, kar biološki zakoni zapovedujejo.«